Pred vami so povzetki predavanj v sklopu strokovno-znanstvenega srečanja na 30. Primorskih slovenističnih dnevih, ki je potekalo v petek, 16. aprila 2021. Povzetke lahko prenesete s klikom na spodnjo priponko.
Nina Klaut
Kontrastivna analiza informativnih radijskih oddaj na Radiu Slovenija in Radiu Trst A
z vidika pravorečja in jezikovne kulture
Za analizo sem izbrala po enega govorca ali govorko Radia Trst A, Radia Prvi in Radia
Koper. Z računalniškim programom Praat sem opravila slušno in formantno analizo s
poudarkom na analizi intonančnega poteka, hitrosti govora, pravorečnih značilnosti ter
morebitnega vpliva italijanske fonetike na izgovor ozkega /e/ in ozkega /o/ govorcev Radia
Trst A. Po opravljeni slušni in formantni analizi sem ovrgla hipotezo, ki je predvidevala, da
pomanjkanje stika z vsakdanjo slovensko govorno situacijo ter z aktualno slovensko
pravorečno in pravopisno normo vpliva na napovedovalce informativnih oddaj Radia Trst A,
pri katerih sem predvidevala, da bom zaznala interferiranje z italijansko fonetiko. Ugotovila
sem, da je bila hitrost analiziranih govorcev povprečna, nekoliko višja je bila pri govorcu
002m Radia Koper, znašala je 6,1 zl/s. Med intonacijo govorke 001ž Radia Trst A in govorke
003ž Radia Prvi nisem zaznala bistvenih razlik. Da bi preverila, ali intonančni potek govorke
001ž interferira z italijanskim, sem za primerjavo vzela italijansko govorko (004ž) prvega
italijanskega radia in televizije RAI. Ugotovila sem, da je intonacija govorke 004ž bistveno
bolj razgibana od govorke 001ž z Radia Trst A, kar pomeni, da intonacija govorke 001ž ne
interferira z italijanskim intonančnim potekom. Posvetila sem se tudi govornemu
izobraževanju na Radiu Trst A, ki še ni bilo znanstveno obravnavano in izpostavila
pomanjkanje izobraževanja s področja govora. Ugotovila sem, da bi bilo nujno za obstoj in
razvoj slovenskega knjižnega jezika v slovenskem prostoru v Italiji govornemu izobraževanju
posvetiti več pozornosti in ga ponovno vzpostaviti, predvsem v informativnem odseku Radia
Trst A.
Bojana Modrijančič Reščič
Narečni govor Breginja
Slovenščina je jezik, ki je sestavljen tudi iz narečij. Eno izmed njih, zelo posebno, se govori v
Breginjskem kotu, natančneje v vasi Breginj, ki jo je leta 1976 močno poškodoval potres.
Beneška republika, Avstrija, Italija in Jugoslavija so prinesle narečne izraze, ki so dali pečat
življenju domačinov. Hišne številke, jedi, pesmi, celo sestavek o nastanku vasi dajejo vtis
nerazumljive zapletenosti, ki je bila lastna Kotarjem, kot se tudi imenujejo. Danes je zborni
jezik spremenil narečne izraze; namesto njih se velikokrat uporabljajo kar pogovorni:
nekdanji izraz za čačo oz. dekle je nadomestil izraz punca pri mladih, starejši še uporabijo ć,
kandelo za svečo, brwado za repo in ucé za ovce, če ne govorijo s tujci. Nekoč se je v tem
narečju pojavila tudi redka furlanska beseda, danes so se izgubile tudi stare jedi, ko so ob
porokah pripravili t. i. bajone. Narečje je zanimivo tudi pri pouku, saj srednješolci radi
poslušajo primere aktualizacije, le da vedno povedo, da bi potrebovali tudi prevod. Čeprav je
bila vas pod Stolom omenjena že leta 1084 in so se kasneje Breginjci velikokrat sprli z
vaščani sosednjih vasi, so ti pastirji oblikovali svoj jezik, ki je prišleku nerazumljiv, kot je
Kotarjem nerazumljiva sprememba strukture prebivalstva. Danes so v vasi tudi tujci, ki
slovenščino oblikujejo po svoje, narečju pa dodajo svojo skladnjo: “Všeč mi je v Slovenija,
Čaki, čaki (počakaj), O, my God.”
Martina Piko-Rustia
Slovenska ledinska in hišna imena na Koroškem – Metode zbiranja
Slovenska ledinska in hišna imena so živa kulturna dediščina, ki je globoko zasidrana v
zavesti slovensko in nemško govorečih Korošcev, ta imena so tudi pomemben del kulturne in
narodne identitete koroških Slovencev. Mnoga imena so se ohranila po ustnem izročilu in so
danes zapisana na občinskih zemljevidih v koroških narečjih in/ali v standardni obliki.
Dokumentacija imen pa je pomembna tudi za razumevanje gospodarskega in
socialnozgodovinskega razvoja Koroške.
Marca 2010 so bila slovenska ledinska in hišna imena na Koroškem sprejeta v seznam
nesnovne kulturne dediščine avstrijske Unescove komisije, zato imajo zemljevidi odtlej
uradni Unescov logotip. Doslej je izšlo devet zemljevidov s slovenskimi ledinskimi in hišnimi
imeni, ki pokrivajo osem dvojezičnih občin na Koroškem. Leta 2010 je avstrijska Unescova
komisija projekt dokumentacije slovenskih ledinskih in hišnih imen na Koroškem odlikovala
kot primer dobre prakse (www.unesco.at).
Poenotena metodologija Metode zbiranja hišnih in ledinskih imen, ki je nastala v sklopu
čezmejnega evropskega projekta FLU-LED (www.ledinskaimena.si), olajšuje načrtno
zbiranje in zapisovanje hišnih in ledinskih imen na Koroškem in v Sloveniji. Publikacija je
nastala v sodelovanju s strokovnimi inštitucijami, z inštitutom Urban Jarnik ter z jezikoslovci
in dialektologi Inštituta za slovenski jezik Frana Ramovša ZRC SAZU v Ljubljani.
V prispevku bom predstavila projekt dokumentacije slovenskih ledinskih in hišnih imen na
Koroškem ter metode zbiranja imen (terensko delo, zapis imen v narečju, standardizacija
imen ipd.).
Metod Žunec
Ko besede spregovorijo
Slovenščina ima mnogo odtenkov, razsežnosti, globin, opisov in modrosti, ki se skrivajo v
samih pomenih besed. Globlje kot prodremo v zakonitosti bivanja, bolj razkošno se
slovenščina bohoti. Predlaga nam na primer, da lahko gremo NA-PREJ samo, če se naslonimo
na tisto, kar je bilo prej; NA-ZAJ se pa oziramo na tisti točki, kjer smo zdaj (v prekmurščini
beseda ZAJ pomeni ZDAJ). Tako nam jasno pove, da preteklost in izročilo določata
prihodnost in da se tudi pogled na preteklost spreminja iz perspektive sedanjega trenutka. To
je samo kaplja v morje mnogoterosti, s katerimi besede pojasnjujejo same sebe.
Z iskanjem izvornih pomenov na osnovi členjenja besed sem se začel ukvarjati pred nekaj leti.
Na to me je pripeljalo moje raziskovanje univerzalnega jezika, katerega ključi se skrivajo v
odnosih in procesih znotraj univerzalnih pojavov: v glasbi (odnosi med toni), v matematiki
(odnosi in procesi med števili), v svetlobi in tudi na ravni elementarnih energij. Ko sem
ugotovitve, dobljene na omenjenih področjih začel, prepoznavati tudi v slovenščini, sem
postal pozoren na naš jezik. Dnevno sem se čudil zakladom, ki jih skriva naš jezik, ki je
očitno zelo star in naraven, saj izvira iz poznavanja ožjega, širšega okolja, pa tudi vesolja in
smisla bivanja samega.
Rada Lečič
Pisanje učbenikov slovenščine za tujce
Kot lektorica za slovenski jezik poučujem slovenščino na italijanskih univerzah že skoraj 30
let in sem v tem času napisala več priročnikov/učbenikov za učenje slovenščine: Osnove
slovenskega jezika (izšel je tudi v italijanskem in angleškem prevodu), učbenik v dveh delih
Slovenščina od A do Ž (s prevodi v italijanščino, angleščino, nemščino in srbščino); Slovenski
glagol – oblikoslovni priročnik in slovar slovenskih glagolov (s prevodi v pet jezikov);
Slovenski predlogi in frazemi / Preposizioni e frasi idiomatiche slovene.
V prispevku sem podrobneje predstavila priročnika Osnove slovenskega jezika, Slovenski
predlogi in frazemi / Preposizioni e frasi idiomatiche slovene in učbenik v dveh delih
Slovenščina od A do Ž.
Rada Cossutta
Predstavitev monografije Tromeja skozi čas
Monografija Tromeja skozi čas s priloženima dialektološkima dokumentarcema in fonološkim
zapisom filmskega besedila Rateče, nekoč in danes je rezultat temeljnega ERC-ARRS
projekta Tromeja skozi čas: jezikovna prepletanja na slovensko-avstrijsko-italijanskem
stičnem območju (trajanje projekta: 09. 2015 – 08. 2018; vodja: Rada Cossutta), ki se uokvirja
v kontekst avdiovizualnih posnetkov slovenskih narečij in govorov v alpsko-jadranskem
prostoru na stičišču slovanskega, romanskega in germanskega sveta. Območje Tromeje (na
stičišču nekdanje meje med Slovenijo, Italijo in Avstrijo) je bilo že v preteklosti izredno
zanimivo raziskovalno področje, ki je zamikalo marsikaterega antropologa, geografa in
zgodovinarja, z jezikoslovnega, zlasti leksikalnega, vidika pa je dalj časa ostalo bolj ali manj
neraziskano, čeprav je enkraten primer sobivanja različnih jezikov in njihovih narečij ter
edinstven primer bogate kulturne dediščine, ki jo projekt skuša zavarovati pred izginotjem.
Projektna raziskava na podlagi zbranega besedišča skuša rekonstruirati zgodbo ljudi, ki so se
v zadnjih desetletjih na Tromeji za preživetje ukvarjali z različnimi panogami, ki danes tonejo
v pozabo ali so popolnoma zamrle. Rezultati projekta so bili nagrajeni na razpisu Odlični v
znanosti 2019, na razpisu Nove ideje za Novo univerzo in na mednarodnem simpoziju SGEM
Vienna 2018.
Robert Jereb
Znanstvenofantastični humor v delih Damirja Feigla
Damir Feigel (1879–1959) je v literarni zgodovini zabeležen kot pisec humoristične kratke
proze in znanstvenofantastičnih povesti. V slednjih sta v ospredju navdušenje nad napredkom
znanosti in tehnike ter vrsta nenavadnih naprav, iznajdb in odkritij, žanrsko pa se navezujejo
na romane Julesa Verna. V Feiglovih povestih imajo znanstvenofantastične prvine dvojno
vlogo. Po eni strani prikazujejo možnosti razvoja, po drugi pa so izhodišče za komično
perspektivo. Prav njun spoj tvori znanstvenofantastični humor kot specifično zvrst humorja, ki
ni prav pogost literarni pojav. Tovrstni humor pri Feiglu porajajo učinki
znanstvenofantastičnih izumov, ki dejansko ustvarjajo komične okoliščine, s tem ko
nepričakovano vstopijo v realni svet oz. je njihovo delovanje prikazano na humoren način.
Pisatelj vedno najde položaje, kjer ti izumi povzročajo zabavne zaplete, krivec pa je človek
sam, največkrat zaradi svoje radovednosti in nespameti. Pri tem je komični učinek v razgrnitvi
neskladja med namenom izuma, njegovo pomembnostjo za napredek znanosti in civilizacije
ter dejanskim delovanjem, razumevanjem in učinkom, kajti rezultat znanstvenikovega napora
je pogosto le profana in znižana raba njegovega izuma. To izhodišče lahko ustvarja
posamezne humorne situacije, v nekaterih primerih pa dejansko motivira zgodbo in proizvaja
tako osrednje komično dogajanje kot tudi več stranskih epizod. Humor, ki ga sproža in
pogojuje znanstvenofantastična motivika, se kaže v različnih oblikah. Pri Feiglu tako
zasledimo situacijsko in besedno komiko, dovtip, ironijo, satiro, elemente parodije oz.
medbesedilnega humorja in karnevalsko-ljudski komični slog.
Barbara Pregelj, Anika Velišček
Didaktizacija Županove Micke po bralnomotivacijskih strategijah Montserrat Sarto
Za vsakega učitelja slovenščine je izziv približati literarna besedila učencem in dijakom.
Študentka Slovenistike Anika Velišček bo predstavila eno od didaktizacij, ki smo jih po vzoru
bralnomotivacijskih strategij Monserrat Sarto pripravili pri predavanjih iz literarne
interpretacije.
Študentka bo najprej na ludičen način kratko predstavila Antona Tomaža Linharta in
komedijo Županova Micka. Osrednji del predstavitve pa bo namenjen prikazu predstavitve
obravnave besedila po bralnomotivacijski strategiji M. Sarto, strategiji z imenom In čigavo je
to? s študentkinimi avtorskimi obogatitvami.
Najprej bomo predstavili pripomočke za izvedbo, cilje, prednosti in slabosti takega načina
poučevanja. Sledil bo praktični prikaz celotne obravnave besedila, ki vsebuje pet različnih
iger, kjer učence na različne načine motiviramo za sodelovanje in učenje.
Prispevek bova sklenili s krajšo predstavitvijo drugih gradiv in projektov z
bralnomotivacijskimi strategijami, ki so dostopni v slovenščini.
Ana Perne
Komedijske preobleke našega tukaj in zdaj
»Če Jurčič zdaj vrtiš se v grobu,/ odpusti to predrznost – Robu!« S temi besedami je svojo
travestijo Jurčičevega Desetega brata uvedel Ivan Rob. Tudi danes, ko gledališko ustvarjanje
pogosto poseže po delih klasikov, da bi jih preobleklo v drugačno odevalo, se tu pa tam kdo
namrgodi s pripombo, kako se avtor obrača v grobu. A priredba, kot v Gledališkem slovarju
zapiše Patrice Pavis, »uživa veliko svobodo«; prirediti namreč »pomeni v celoti na novo
napisati delo«. V našem aktualnem primorskem gledališkem uresničevanju ima med
komedijskimi pisci osrednje mesto Iztok Mlakar, ki je po motivih avtorja Zdravnika po sili
ustvaril svojega Duohtarja pod mus! in se pri Hofmannsthalu navdahnil za Sljehrnika, nato za
Pašjon izhajal neposredno iz svetopisemske osnove, naposled pa je njegovo pozornost
pritegnil še Shakespeare z Ukročeno trmoglavko; a ne le z njo. Bard tudi ni vzbudil le
Mlakarjevega zanimanja, saj so vračanja k Shakespearovim igram precej reden pojav;
nedavno so se jih denimo lotili tudi predstavniki mladinske gledališke ustvarjalnosti in se z
naslovom Šest oseb išče Williama navezali na še enega velikega dramatika. Navezavo pa
imajo tudi Realisti z izhodiščem v kultni televizijski seriji Top lista nadrealista, a izpisani
povsem na novo z mislijo na tukaj in zdaj. Ravno to uveljavljanje svobode v različnosti
izrazov pa nas bo zanimalo pri obravnavi več(z)vrstnih preoblek, ki nastajajo znotraj
komedijskih okvirov in v odzivu na čas, ki ga živimo.
Marija Mercina
Narodna (samo-)zavest – ponos – hudomušnost
12-vrstični vklesani napis na mostu čez Močilnik pod vasjo Slap pri Vipavi iz leta 1803 je bil
od svojega nastanka dalje deležen pozornosti zaradi sporočila – kdo je most načrtoval in
gradil, kdo financiral in uporabljal – spretnega verzificiranja in hudomušnosti.
Na PSD 2020 bo predstavljen del njene obsežnejše raziskave. Izsledki le-te so bili doslej
predstavljeni na predavanjih 24. 1. 2018 v Vipavi in 13. 2. 2018 v Novi Gorici – kot
ponazoritev avtoričine trditve o izjemnem pomenu Zgornje Vipavske doline za razvoj enotne
knjižne slovenščine in njenih zvrsti.
Na Simpoziju Obdobja 38 je imela predavanje z naslovom »Vklesana vipavska samozavest:
Javna napisa iz let 1803 in 1886 na Slapu pri Vipavi«. Objavljeno je v zborniku »Obdobja 38.
Slovenski javni govor in jezikovno-kulturna samozavest.« Ljubljana, Center za slovenščino
kot drugi in tuji jezik. S. 415–422. DOI: 10.4312/Obdobja.38.415–422.
Na 30-ih Primorskih slovenističnih dnevih bodo v ospredju poetične lastnosti napisa,
vklesanega na mostu, pa tudi raba slovenščine v javnosti in v različnih družbenih slojih v 19.
stoletju.
Vita Žerjal Pavlin
Ivan Rob za sodobno rabo
Pred dvema letoma izdani biografski strip o Ivanu Robu s priloženimi uglasbitvami njegovih
pesmi mladega avtorja Martina Ramoveša je pokazal, da je Rob s svojo življenjsko usodo in
ustvarjalnim delom lahko inspirativen tudi za mlado generacijo. V prispevku želim opozoriti
na vire Robove aktualnosti. Najprej je to njegova tragična usoda, značilna še za mnoge mlade
primorske intelektualce te generacije, ki tudi sodobnega Slovenca težko pusti hladnega.
Zaradi soške fronte med 1. svetovno vojno je že kot otrok doživel begunsko usodo, nato med
šolanjem v Ljubljani, ker ga je hotel opraviti v slovenščini, prezgodnjo ločenost od družine na
Primorskem, čez mejo v Italiji. Te izkušnje so spodbudile njegovo domoljubje, to pa njegovo
aktivno delovanje v uporu okupatorjem med 2. svetovno vojno in posledično prezgodnjo smrt.
Na te zgodovinske okoliščine posredno opozarjajo njegove mladostne lirske pesmi in
pripovedna besedila. Posebno draž tudi za sodobnega bralca predstavljajo Robova humorna,
predvsem satirična in parodična dela. Čeprav je humorni učinek razlike med visoko literarno
predlogo in prenovljenim parodičnim besedilom lahko manjši, kot je bil v Robovem času, saj
sodobni bralci nekaterih izvirnikov verjetno ne poznajo, pa Robov humor nastaja tudi iz rabe
različnih jezikovnih sredstev, ki učinkujejo še danes. Predmet njegove satire je za današnji čas
sicer lahko manj jasen, ko gre za politične razmere medvojne Jugoslavije, a še vedno ostaja
vrsta ubesedenih pojavov, ki omogočajo trpki smeh. Nedavna stripovska in glasbena oživitev
Ivana Roba opozarjata na večno aktualnost povezovanja različnih umetnosti, česar se je dobro
zavedal tudi Rob kot oblikovalec humorističnih publikacij in boemski glasbenik, prijateljsko
in ustvarjalno povezan z mnogimi likovnimi in glasbenimi umetniki svojega časa.
